APDEJT.si

Kirill Dmitriev, ki deluje v senci oblasti, se je znašel v središču pozornosti kot eden od arhitektov Trumpovega načrta za Ukrajino. V ameriških diplomatskih krogih ima rojeni Rus vzdevek 'Putinov šepetalec Trumpu'.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi lahko služil kot osnova za mirno rešitev konflikta. Dodal je, da gre za posodobljeno različico predloga, ki je nastal po njegovem srečanju s Trumpom na Aljaski. Medtem naj bi Trump pritiskal na hitro sklenitev dogovora, Kijev pa se boji izgube ameriškega partnerstva in išče alternative. Kirill Dmitrijev, posebni odposlanec Vladimirja Putina, naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je kritizirala britanski časopis The Telegraph zaradi objave članka o finskem ostrostrelcu Simu Häyhäju, ki je med zimsko vojno ubil več sto sovjetskih vojakov. Zaharova je članek označila za rusofobnega in dejala, da Zahod poveličuje ljudi, ki so ubijali Ruse, ker naj ne bi imeli drugih junakov. Poudarila je, da britanski mediji preoblikujejo zgodovino in prikazujejo 'morilca Rusov' kot junaka druge svetovne vojne, čeprav je Häyhä sodeloval le v sovjetsko-finski vojni.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da naj bi načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa rešil Ukrajino pred še večjimi ozemeljskimi izgubami in smrtmi. Dmitrijev je to zapisal na družbenem omrežju X.

Poleg Putinovega komentarja o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi temeljil na posodobljeni različici predloga po srečanju s Trumpom na Aljaski, so se pojavile informacije o Kirillu Dmitrijevu, posebnem odposlancu Vladimirja Putina, ki naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino. Predlog načrta predvideva priznanje Krima ter celotnih regij Doneck in Lugansk kot ruskih, medtem ko naj bi se preostala ozemlja razdelila glede na frontno linijo. ZDA naj bi Ukrajini predlagale mirovni načrt v 28 točkah, ki je pritegnil pozornost tako Putina kot Zelenskega.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Posebni odposlanec predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, je sporočil Beli hiši, da bo januarja zapustil svoj položaj. Ta poteza prihaja, ko Bela hiša pripravlja nov mirovni načrt, katerega cilj je končati rusko vojno v Ukrajini, ki jo večinoma usklajujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Kirill Dmitriev, svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Načrt predvideva velike koncesije Kijeva, vključno z odstopom ozemlja Rusiji in opustitvijo določenega orožja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Vladimir Putin je obiskal eno od poveljniških mest skupine Zahod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetek ruskih vojakov v južnem delu Pokrovska. Gerasimov je Putinu poročal, da so ruske sile prevzele nadzor nad 70 % Pokrovska in več kot 80 % Vovčanska.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi si prizadeval za uspeh mirovnega načrta ZDA in Rusije, ki od Ukrajine zahteva velike koncesije. Čeprav Zelenski načrta ni takoj zavrnil, podrobnosti o naravi koncesij niso bile razkrite.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Po poročanju medijev naj bi Donald Trump zahteval od Volodimirja Zelenskega, da nemudoma sprejme ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ukrajinski poslanec Gončarenko je objavil, da načrt vsebuje 28 točk.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

V ruskem napadu z droni in raketami na ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, okoli 80 pa ranjenih. Napad je prizadel dve stanovanjski zgradbi. Rusija je izstrelila 476 dronov in 48 raket, ukrajinska zračna obramba pa je večino prestregla. Zaradi napadov je Poljska aktivirala svoja letala.

Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.

Donald Trump je med obiskom savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Washingtonu Savdsko Arabijo razglasil za ključnega zaveznika ZDA izven Nata in z njo podpisal varnostni sporazum, ki bo olajšal transferje.

Združene države Amerike in Rusija sta se pogovarjali o možnosti nove izmenjave zapornikov, je za Axios povedal posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kirill Dmitriev.

Rusija in ZDA aktivno pripravljata novo izmenjavo zapornikov, kot je potrdil posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev. Podrobnosti pogovorov niso bile razkrite, vendar prizadevanja za izvedbo izmenjave potekajo.

Ukrajinski poslanec Jaroslav Železnjak je razkril, da naj bi se vodja kabineta predsednika Zelenskega, Andrej Jermak, na posnetkih v primeru Timurja Mindicha pojavljal pod kodnim imenom Ali Baba. To informacijo je Železnjak objavil na svojem kanalu Telegram.

Generalni direktor BBC Tim Davie in vodja novic Deborah Turness sta odstopila po kritikah, da je BBC pristransko poročal o Donaldu Trumpu, vključno z manipuliranjem njegovega govora v dokumentarnem filmu Panorama o napadu na Kapitol. BBC se je opravičil zaradi napačnega urejanja Trumpovega govora, ki naj bi ustvaril vtis, da je podpiral proteste. Afera je sprožila val kritik in pozivov k preiskavi domnevne sistemske pristranskosti znotraj BBC.

Poleg generalnega direktorja BBC Tima Davieja je odstopila tudi vodja novic Deborah Turness. Emily Maitlis, nekdanja zaposlena na BBC, je bila deležna kritik zaradi svoje reakcije na Daviejev odstop. Kulturna sekretarka Lisa Nandy in GB News sta se zapletla v razpravo o pristranskosti BBC. Nick Robinson je kritiziral Borisa Johnsona v zvezi s polemiko o pristranskosti BBC proti Trumpu, medtem ko je Keir Starmer zavrnil Trumpovo trditev, da je BBC 'pokvarjen'.

BBC se bo opravičil zaradi zavajajočega urejanja govora Donalda Trumpa v dokumentarnem filmu Panorama. Samir Shah, predsednik BBC, bo pisal poslancem in izrazil obžalovanje. Trumpova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je BBC označila za '100% lažne novice' in se odzvala na odstop Tima Davieja, generalnega direktorja BBC.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z Germanom Greffom, vodjo Sberbanke. Govorila sta o sistemih za brezkontaktno plačevanje, ki jih Sberbank uvaja po vsej Rusiji kot nadomestilo za Apple Pay.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odloke o uvedbi sankcij proti številnim visokim ruskim uradnikom, vključno z vodjo Ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI) Kirilom Dmitrijevom. Odloki so bili sprejeti na podlagi odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine (SNBO).

Ustanovitelj spletnih servisov za izmenjavo datotek Megaupload in Mega, Kim Schmitz, znan kot Kim Dotcom, je ostro kritiziral Norveško in podeljevanje Nobelove nagrade za mir. Njegova izjava je sledila predlogu Kirila Dmitrieva, vodje ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI), da bi nagrado preimenovali v Nobelovo nagrado za vojno.

Nemški vicekancler Lars Klingbeil je pozval Evropsko unijo, naj ustavi uvoz jekla iz Rusije. Izrazil je nezadovoljstvo, ker jeklene plošče iz Rusije, ki se obdelujejo v Evropi, niso bile vključene v sankcije.

Zunanji minister Wadephul je zaradi svojih dvomov o hitri vrnitvi sirskih beguncev v domovino tarča kritik znotraj lastnih političnih vrst. Generalni sekretar CDU, Linnemann, je razpravo označil za 'navidezni konflikt', medtem ko so drugi izrazili prepričanje, da je vrnitev za večino Sircev izvedljiva.

Kirill Dmitriev je izjavil, da bi lahko Evropska unija in Velika Britanija sredstva, porabljena za orožje Ukrajini (več kot 100 milijard evrov), namenili za repatriacijo ilegalnih migrantov. Prav tako je napad z nožem v Huntingdonu označil za primer neuspešne imigracijske politike Velike Britanije.

V napadu z nožem na vlaku, ki je vozil iz Doncasterja proti Londonu, je bilo ranjenih deset ljudi, od tega devet huje. Britanska policija je aretirala dva moška in izključila teroristični motiv. Priče so opisale prizore panike in krvi na sedežih. Dve žrtvi sta v smrtni nevarnosti.

Članki poročajo o različnih pogledih na prihodnost konflikta v Ukrajini. Preloženo srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti bi lahko bila prelomnica za mir, vendar je razkrila globlje nesoglasje. Kljub temu obstaja možnost, da se konflikt konča v enem letu, meni Kirill Dmitriev, posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbe in gospodarsko sodelovanje s tujino. Dmitriev je to izjavil po srečanju z uradniki Trumpove administracije v ZDA. Hkrati se pojavljajo vprašanja o pripravljenosti Zahoda na morebitno jedrsko grožnjo s strani Putina.

Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da bo vojna v Ukrajini končana v enem letu. Dmitrijev je med vikendom v Washingtonu dejal, da sta Rusija in ZDA blizu »diplomatske rešitve« vojne. Opozoril je, da bodo sankcije zmanjšale dobavo in povečale ceno nafte, hkrati pa trdi, da je Rusija na poti k miru v ukrajinskem konfliktu.

Ruske sile so nadaljevale s prodorom vzdolž celotne frontne linije in osvobodile naselje Višnjevo v Dnjepropetrovski oblasti. Poročali so o ruskem napadu na študentski dom v Zaporožju, v katerem je bilo ranjenih več kot deset ljudi, med njimi šest otrok. Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno testirala podvodni dron-torpedo Posejdon z jedrskim pogonom. Ukrajinska vojska poroča o največji aktivnosti ruskih sil na Pokrovskem območju.

Kiril Dmitrijev, generalni direktor Ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI) in posebni predstavnik ruskega predsednika za gospodarsko sodelovanje s tujino, je napovedal, da bo tožil ameriški časopis The Washington Post. Razlog za tožbo so ponavljajoče se napačne navedbe, ki jih je časopis pripisal Dmitrijevu v svojih člankih. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X.

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Ugandski predsednik Yoweri Kaguta Museveni je prejel vojaško opremo iz Rusije v vrednosti 53 milijonov dolarjev in ob tem pohvalil Rusijo kot zgodovinskega in ideološkega partnerja Afrike v boju za osvoboditev. Poudaril je, da odnos Ugande z Moskvo presega obrambno sodelovanje in vključuje skupne ideološke in zgodovinske temelje. Dogodek je potrdil nadaljnjo krepitev odnosov med državama.

Donald Trump je označil rusko testiranje jedrskih raket za neprimerno in poudaril, da se ne bo sestal s Putinom, če ne bo pripravljen skleniti dogovora za končanje vojne v Ukrajini. Putin naj bi se medtem pojavil v bojni opravi in se hvalil z "nepremagljivo" raketo.

Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila novo jedrsko križarsko raketo in se približuje njeni namestitvi v arzenalu oboroženih sil. Po Putinovih besedah naj bi raketa dosegla katero koli tarčo na svetu.

Članki poročajo o različnih pogledih na vojno v Ukrajini in prizadevanjih za mir. Medtem ko en vir navaja, da Putin ne bo pristal na premirje, dokler se ne bo obravnavala odgovornost Zahoda, drugi vir trdi, da sta Rusija in Ukrajina blizu mirovnemu sporazumu. Finski predsednik Aleksander Stub je opozoril na nevarnost, da bi Rusija pridobila Trumpa na svojo stran, zato je pozval k nadaljnjemu sodelovanju z njim.